6. DOGODEK: RIETI (ITALIJA)

12.-14. APRIL 2019

Naslov dogodka:

UMETNOST IN POVEZOVANJE

 

DAN 0: PETEK, 12. 4. 2019 DAN PRIHODA

SLOVENSKI PARTNERJI SMO BILI PO DOLGI POTI OB PRIHODU V RIETI ZELO NAVDUŠENI.

 

 

 

 

Vsi udeleženci smo se nastanili v hotelu ŠTIRJE LETNI ČASI v Rietiju.

 

 

 

20:30 VEČERJA IN PROST VEČER

Partnerji smo se dogovorili za skupno večerjo, ob kateri smo se družili in uživali v pristni italijanski hrani – predvsem testeninah na najrazličnejše načine. Kljub dolgemu potovanju nas je srčna prijaznost gostiteljev spodbujala, da smo se spoznavali in da nam je bilo lepo. Ni bilo videti, da bi se kdo spomnil, da je utrujen in v dobri volji smo se družili pozno v noč. Na koncu koncev pa nas je le zvabil prijazen hotel »Štirje letni časi«, kamor so nas namestili naši gostitelji in povsem prenovljene nas je zjutraj prebudilo sonce in prelep pogled na trg pred hotelom.

DAN 1: SOBOTA, 13. 4. 2019

Nekateri člani partnerskih organizacij so prispeli v soboto, a ker smo z delom začeli ob 10. uri, so se še brez težav tudi oni namestili v hotelu »Štirje letni časi« in podpisali svojo prisotnost.

Po zajtrku smo se družno odpravili v kulturni center SANTA LUCIA, kjer so gostitelji za nas organizirali javni dogodek “Rieti, dežela dobrodošlice in vključevanja”.

Predstavnika vodilnega partnerja, Anka Kolenc in Lovro Lah sta pozdravila vse prisotne in se italijanskim partnerjem zahvalila za gostoljubje. Besedo sta predala italijanskemu partnerju, zdaj že prijatelju Micheleju, ki je prijateljstvo, čudovito sodelovanje in vse, kar smo se v tem letu skupaj naučili in doživeli, še posebej izpostavil. Nato je najavil predavanje, ki ga je v nadaljevanju podal prof. Alessandro Zucconi, predavatelj »contact managementa« na Univerzi v Rimu, (fakulteta za humanistične študije) in turistične antropologije na LUISS univerzi v Rimu. Profesor sicer živi v Rimu, deluje pa tudi v Rietiju, kjer dobro pozna razmere in kulturni turizem, s katerim nas je seznanil in se navezuje na vse naše dosedanje projektne dogodke.

REGISTRACIJA OB PRIHODU V KULTURNI CENTER SANTA LUCIA.

UVODNO SREČANJE STA POZDRAVILA PREDSTAVNIKA VODILNEGA PARTNERJA, ANKA KOLENC IN LOVRO LAH.

 

 

 

 

 

 

 

Alessandro se je najprej predstavil in izrazil veselje, da sodeluje na dogodku Srce Evrope, HE-ART, v Rietiju. Je predavatelj na fakulteti v Rimu in njegova prizadevanja so v veliki meri usmerjena v preučevanje tega, kako se turizem med različnimi državami razlikuje. Tudi sicer se ukvarja s turizmom in se trudi, da bi ljudem, ki delajo v turizmu, včasih pa tudi turistom, pojasnil določene koncepte, ki jih v turizmu srečujemo.

PROF. ALESSANDRO ZUCCONI, IZJEMNO PREDAVANJE O TURISTIČNEM MARKETINGU.

Najprej je predstavil definicijo turista, ob tem pa tudi različna izhodišča doživljanja in prepričanj, ki jih imamo kot turisti. Največkrat razmišljamo, da so se stvari zgodile samo nam, kar pa, seveda, ne drži. Definicija turista je nastala na konvenciji Združenih narodov v Buenos Airesu, v Argentini, leta 1982. Opredeljuje človeka, ki je zdoma od 12 ur do 12 mesecev. Glede na to definicijo, bi lahko za velik del migrantov rekli, da so turisti.

Na tej konvenciji so predpostavili tudi to, da je turizem najboljši način za preprečevanje vojn, nesporazumov in nerazumevanja, saj temelji na spoznavanju resničnega življenja ljudi, njihove kulture in načina življenja, na različnih delih sveta, kar pa je pot do razumevanja in resničnega sprejemanja različnosti, do medsebojnega prijateljstva, povezanosti in sodelovanja.

V nadaljevanju je predstavil vpliv, ki ga imajo različni mediji: radio, televizija, tisk na izkrivljene in zgrešene predstave, celo klišeje o različnih državah in destinacijah. Nekatere države imajo svoje izseljeniške destinacije, kot npr. Italija, ki ima svojo Novo Italijo na vzhodni obali ZDA. Življenjski utrip Nove Italije je povsem drugačen, pri zgrešeni predstavitvi pa se meša z evropsko Italijo, kar povzroča zgrešena pričakovanja turistov.

Prof. Alessandro je predstavil tudi spremembe v življenju domačinov, ko neka destinacija postane turistično zanimiva. Predstavil je svojo izkušnjo življenja v Rimu, kamor se zgrinjajo trume turistov in pomeni veliko dragocenost, če lahko živiš v okolici, ki je bolj mirna in od tega navala umaknjena.

Sicer pa začetki turizma segajo daleč v preteklost; v srednji vek, ko so graščaki potovali z enega gradu na drugega. Gradovi so bili oddaljeni in zaradi potrebe po varnem počitku so začeli graditi postojanke, hostarije, ki so nudile prenočišča in gostinske usluge. V tistih prvih časih je na osnovi raznih nevarnih stvari, ki so se ob potovanjih dogajale, nastal tudi strah, da se nam ne bi kaj zgodilo. Ta je prisoten vse do današnjih dni. Najrazličnejše agencije zato skrbijo za povsem dodelano organizacijo potovanj in za različne zabavne dogodke, ki omogočajo, da na strah pozabimo.

Prof. Alessandro nam je predstavil tudi vzpone in padce turizma; elitni turizem s svojimi začetki in masovni turizem s svojim naraščanjem, usihanjem in spet naraščanjem. Obstaja tudi turizem, ki ne temelji na spoznavanju ljudi in po svoji naravi ni kulturni turizem, kot npr. v Dubaju; turizem, ki temelji predvsem na dobičku.

V zadnjem času ima velik vpliv na turistične obiske posameznih destinacij internet, ki mu v času splošnega nezaupanja, ljudje večinoma verjamemo bolj kot svojim prijateljem. Ljudje pa na internetu marsikdaj dobimo povsem napačne informacije – kot po drugih medijih. Zato je še posebej pomembna naloga vodnikov in turističnih delavcev, ki morajo obiskovalcem predstaviti pravo, resnično življenje; kulturo in način življenja v svojem okolju in v svoji državi. Naša odgovorna naloga je, ne da gosta zadovoljimo s kulturnimi posebnostmi njegovega okolja, temveč da predstavimo svoje resnično življenje, tako da gostu predstavimo svojo kulturo, kulturno dediščino in način življenja na način, da nas bo lahko razumel, sprejel in imel rad.

V to smer gre razvoj turizma, pa tudi v to, da ob tem uporabimo doživetja in vse čute, ki jih imamo na razpolago za življenje na tem svetu.

Tako zares bogatimo ljudi, s turizmom preprečujemo vojne, državi povečujemo dotok kapitala in se plemenitimo v svoji duhovni rasti.

V nadaljevanju smo se seznanili z Lauro, ki v Rietiju dela na področju kulturnega turizma, v ta namen je s svojimi prijatelji ustanovila  društvo »Korenine sveta«, zato se bo v nadaljevanju projekta povezovala in sodelovala z našimi srčnimi točkami in prispevala k zavedanju in prispevku turizma k Srcu Evrope in k ustvarjanju nove državljanske identitete Evrope. Laura je skupaj s svojimi prijatelji ustanovila in oblikovala svojstven pristop za vodenje turistov, ob katerem jim živo predstavlja pomen, predvsem pa odnos domačinov do posameznih točk dediščine njihovega okolja, ob tem pa ves čas spremlja vtise turistov na ta doživetja in jih interaktivno bogati z dodatnimi obrazložitvami in doživetji, na podlagi katerih ob dejstvih zaživijo tudi občutki.

Predsednik partnerske organizacije Comitato 10 Febbraio je dodatno obrazložil vpletenost Laure v naš projekt. Vsa njena energija s predstavljanjem kulturne dediščine in kulturnim turizmom se namreč povsem prepoznava v čudovitem poslanstvu, kakršnega seje projekt Srce Evrope, HE-ART. Tudi prizadevanja društva »Korenine sveta« je naravnano v utrip prepoznavanja svoje identitete, na podlagi tega pa v povezan, skupni, evropski utrip kot veliko skupno srce.

PREJŠNJI, MAJHEN IN SEDANJI VELIKI PREDSEDNIK COMITATO 10. FEBR. Z LAURO.

Projektno srečanje se je nadaljevalo z javnim dogodkom v mestni hiši, v prelepi, glavni sejni sobi Občine Rietikjer je bil načrtovan sprejem s podpisom Memoranduma o trajnem in trajnostnem sodelovanju in delovanju srčnih točk Srca Evrope, HE-ART.

Polno dvorano prisotnih je najprej pozdravil župan Občine Rieti, g. Antonio Cicchetti. Dejal je, da je danes zanj velik dan in se je zahvalil vsem, ki so ob tem prisotni.

Ob očitno zelo dobrem poznavanju projekta Srce Evrope, HE-ART, pa je izpostavil tisti del njegovega poslanstva, ki ga najbolj navdušuje. Menil je, da je to projekt, ki iz različnosti, iz različnih identitet, ki so med nami, ustvarja poznavanja, povezave, prijateljstva in sodelovanje. Ocenil je, da je to projekt, ki je posvečen mladim in našim prihodnjim rodovom. To je projekt, ki izkorišča priložnost, ki ga nudi Evropa in gradi mir; velik projekt, ki gradi sodelovanje  med evropskimi državami; projekt, ki dela proti nerazumevanju, nepravičnosti in nepoštenosti. Izhaja iz potreb mladih ljudi in dela za mlade ljudi in kasnejše rodove. To je projekt, ki je proti vsem argumentom, ki bi v Evropi lahko zagovarjali vojno; je vabilo, da bi narodi v vsej raznolikosti  začeli in vedno delali skupaj; to je projekt, ki kliče k novi evropski kulturi, v kateri bodo razlike naša moč in lepota – ne pa ločnice. Rieti bo zato v središču tega projekta vedno z veseljem pričakoval vse, ki se mu bodo želeli pridružiti. Še enkrat se je zahvalil vsem, ki so na ta velik dan z njim.

V nadaljevanju je nekaj besed povzel dr. Michele Pigliucci. Dejal je, da s podpisom Memoranduma obeležujemo enoletno projektno delo, pri katerem sodeluje 8 držav, Srce Evrope, ki ga je ustvarila partnerska država Slovenija in izhaja iz središča srca Slovenije, iz GEOSS-a. Ni slučaj, temveč je dejstvo simbolično, da je zadnje projektno srečanje v Rietiju, kjer je središče Italije. Tako bodo naše srčne točke z resničnima središčema povezane na začetku in koncu.

Vodja projekta Srce Evrope, HE-ART, Anka Kolenc, je vse prisotne pozdravila v imenu vseh slovenskih partnerjev, hkrati pa izrazila globoko hvaležnost gostiteljskim partnerjem, društvu Comitato 10 Febbraio in Občini Rieti tako za odlično in srčno namestitev kot za odlično organiziran program, v katerem smo priča celoletnemu utripu projekta, kakor tudi želji, da projekt z nami vse življenje še naprej raste.

Lovro Lah, predsednik Društva GEOSS in Društva Gledališča Kolenc je v nadaljevanju okvirno predstavil projekt Srce Evrope, HE-ART. Predstavitev je v italijanskem jeziku podprl dr. Michele Pigliucci.

Društvo Gledališče Kolenc v sodelovanju z Društvom GEOSS, Občino Litija in Družinskim gledališčem Kolenc od 1. 1. 2018 vodi projekt Srce Evrope, HE-ART.

Projekt je utemeljen s plemenitim poslanstvom središča Slovenije, GEOSS-a, ki je nastal leta 1981.

Graditelji GEOSS-a so se takrat zavezali, da jih bo pri ustvarjanju srca Slovenije vodila misel, povzeta iz Zdravljice, srčne napitnice našega največjega pesnika, Franceta Prešerna, s katero nazdravlja vsem narodom, ki želijo živeti v miru, slogi in povezanosti; leta 1991, po osamosvojitvi Slovenije, je ta del Zdravljice postal slovenska himna, ki nas, vse ljudi – srčno ozavešča in prijateljsko povezuje na osebni, narodni in mednarodni ravni.

Projekt torej izvira iz poslanstva GEOSS-a, iz središčne točke srca Slovenije. To poslanstvo sta že leta 1981 izoblikovala vodilna graditelja tega srca: pobudnik, Jože Dernovšek in avtor, Peter Svetik. Želela sta zasnovati točko, ki bi s samospoznavanjem in samosprejemanjem zagotavljala povezovanje, prijateljstvo, sočutje in  medsebojno sprejemanje vseh ljudi, ne glede na njihove razlike, načine razmišljanja ter verske in politične pripadnosti. Mednarodno širitev projekta je v letu 2012 z Mednarodnim dnem prijateljstva Vranov let v svobodo, zasnovala Anka Kolenc.

  • Pri projektu Srce Evrope, HE-ART, sodelujejo partnerske organizacije iz sedmih držav. Poleg Slovenije še sodelujejo: Italija, Francija, Albanija, Bolgarija, Švedska, Španija in Grčija.
  • Projekt financira Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).
  • Namenjenje mednarodnemu sodelovanju ter ustvarjanju in vzpostavljanju trajne mreže srčnih točk z lastnostmi, ki izvirajo iz plemenitega poslanstva GEOSS-a. Na vsakem od šestih srečanj je zaživela srčna točka, kot je v Sloveniji GEOSS.
  • Vsaka mednarodna kulturna srčna točka bo ustvarjalno središče, v katerem se bodo načrtovali, oblikovali, izvajali in odvijali kulturni dogodki, ki bodo promovirali srčne vrednote in vrednote kulturne dediščine, da se bo lahko razvijalo sprejemanje različnosti, razumevanje, človeškost, prijateljstvo in solidarnost, srčno povezovanje ob ohranjanju svoje identitete, sočutje in trajnostno preživetje na Zemlji – na zasebni, narodni in mednarodni ravni.
  • Z mrežo Srce Evrope, HE-ART bo ustvarjen zgled kulturnega turizma, ob tem pa vzpostavljen utrip srčne točke, ki bo delovala za kraj, za domovino ter za mednarodno sodelovanje in povezovanje. Med drugim bodo obravnavani tudi sodobni problemi evropskega državljanstva, s katerimi je prepleteno današnje življenje.
  • Lovro Lah je ob zaključku predstavitve dejal, da že več kot eno leto uresničujemo projekt v katerem smo naredili dobre in močne povezave in za katerega čuti, da se njegova moč veča in veča. Izrazil je prepričanje, da bo tako tudi v prihodnosti.
  • Pred podpisom Memoranduma o trajnem in trajnostnem sodelovanju pa je za življenjsko popotnico projektu Srce Evrope, HE-ART , spregovoril tudi Daniele Sinibaldi, v Občini Rieti namestnik župana in svetnik ter načelnik oddelka za proizvodne dejavnosti in turizem. Iskreno se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je projekt tako uspešno napredoval do današnjega dne. Občina Rieti se je projektu priključila iz globokega prepričanja, da si je potrebno prizadevati za zavedanje lokalne identitete. Administrativna in upravna namestitev srčne točke Srce Evrope, HE-ART za Italijo bo v prvem nadstropju občinske zgradbe. Partnerstvo in prijateljstvo, ki smo ga zgradili v tem letu, mora živeti tudi naprej. Vsa svoja prizadevanja za to, bo občina Rieti z veseljem delila oz. objavljala na spletni strani projekta Srce Evrope, HE-ART.
  • Vodja projekta Srce Evrope, HE-ART, Anka Kolenc, je uvod v podpis Memoranduma pospremila z besedami: »Memoradnum je opomnik tega, kar smo v celem letu soočanj, rasti in spoznanj povzeli iz projektne vsebine, ki je moralna, etična in čustvena. Takšna je tudi odločitev, ki jo danes na tem mestu, skupaj prevzemamo. Da jo bomo lahko izpeljali, bomo morali v prihodnosti ves čas delovati, ter močno sodelovati in biti povezani. Povezani – tudi z bodočimi projekti, s katerimi bomo svoje srce Evrope uresničevali, nadgrajevali in plemenitili. Delovanje tega našega Memoranduma je v vseh jezikih in kulturah enako. Zato verjamem, da nam bo uspelo.«

Sledilo je podpisovanje Memoranduma, ki so ga podpisali pooblaščeni člani občin in partnerskih organizacij: Občina Rieti, Comitato 10 Febbraio, Občina Sandanski, EUNI partners, Društvo GEOSS, Društvo Gledališče Kolenc, AAIE, Občina Lezhë, Občina Medina del Campo, (naknadno pa tudi občina Litija – župan Franci Rokavec, Društvo PCD – Jelka Babič, IFALL, Mata-malam in Občina Larissa).

MEMORANDUM STA V ŽIVLJENJE POSPREMILA TUDI PREDSTAVNIKA GLAVNIH PARTNERJEV, ANKA KOLENC IN LOVRO LAH.

MEMORANDUM JE PODPISAL TUDI ŽUPAN OBČINE LITIJA.

 

 

 

 

 

 

 

 

PODPIS MEMORANDUMA, PREDSEDNICA DPCD, JELKA BABIČ.

 

 

 

 

 

 

 

 

Predno smo se odpravili na kosilo, smo se predstavniki partnerskih organizacij in vsi prisotni tudi fotografirali.

RIETI, OBČINSKA HIŠA, PODPIS MEMORANDUMA.

 

 

 

 

 

Kosilo je sledilo v restavraciji »Le tre porte« (»Tri vrata«). Tam so nam organizatorji pripravili zelo zanimivo predstavitev lokalnih podjetij in tipičnih produktov Rietijevega obrtniškega sveta. Pred kosilom smo imeli tudi pokušino najboljših vin, pri kosilu pa okušanje hrane – oboje iz Sabinske regije. Hrano – predvsem testenine na najrazličnejše načine – so odlično pripravili in postregli dijaki CPF-ja.

OKUSI RIETIJA IN POKUŠINA NAJBOLJŠIH VIN.

OKUSI RIETIJA IN POKUŠINA NAJBOLJŠIH VIN.

 

 

 

 

 

 

 

TURISTIČNA KARTA RIETIJA.

 

 

 

 

 

 

V poznem popoldnevu smo se s pooblaščeno vodnico odpravili na sprehod po mestu in doživeli nepozabno, srčno, interaktivno, strokovno bogato in doživljajsko interpretacijo nekaj točk kulturne dediščine Rietija. Ogledali smo si kar nekaj zanimivih mestnih zgradb, trgov in značilnih ulic Rietija, Gledališče Flavio Vespasiano, trg san Rufo, v okviru tega pa tudi središče Italije (»Centro d’Italia«), ki ga Italijani imenujejo Popek Italije.

DOŽIVELI SMO ČUDOVITO INTERAKTIVNO VODENJE PO MESTU.

ULICE RIETIJA

 

 

 

 

 

ULICE RIETIJA

 

ULICE RIETIJA

GLEDALIŠČE JE TUDI POLETI ODPRTO ZA VSE.

MINIATURA SREDNJEVEŠKEGA RIETIJA.

POPEK ITALIJE

OGLED RIETIJA, MESTNO GLEDALIŠČE.

 

 

 

 

 

 

Proti večeru smo se odpravili v Avditorij Varrone – kjer smo spoznali “Zgodbe o skupnostih in integracijskih poteh”.   

Najprej smo poslušali predavanja prof. Maria Polia, ki je talijanski zgodovinar, antropolog, etnograf , arheolog , specialist za versko antropologijo in zgodovino religij. Je profesor antropologije na papeški gregorjanski univerzi v Rimu (»Pontificia università gregoriana di Roma), direktor demo-antropološkega muzeja Leonessa, v mestu v regiji Rieti, kjer trenutno prebiva, predsednik študijskega centra za tradicijo Picene. Prof. Polia nam je predstavil svoja odkritja in razmišljanja o razvoju in pomenu identitete. Menil je, da je v vsakem življenju neke skupnosti pomembno sodelovanje; dobro sodelovanje pa je možno samo ob spoštovanju medsebojnih razlik. Najlepše, kar lahko v Evropi najdemo, so razlike, ki so naša identiteta, npr. vonjav, dišav, barv, ki jih lahko vidimo; naposled tudi vzorcev obnašanja; v kolikor te razlike ostajajo nedotaknjene in se jih da deliti, potem gremo v pravo smer. Identiteta ne bi smela temeljiti na izmenjavi mnenj, sprejemanju tujih vplivov, ampak jo je treba  ohranjati takšno, kot je. Izrazil je upanje, da bo podobnih dogodkov, kot je projektno srečanje Srce Evrope, HE-ART, čimveč in se bomo lahko pogovarjali o povezovanju in o snovanju prihodnosti Evrope, kot bi lahko bila.

PREDAVANJE O IDENTITETI; LEVO MARIO POLIO O STATIČNI ID., DESNO JEAN PHILIPPE VAQUIER, O DINAMIČNI.

PREDAVANJE O IDENTITETI S PREVAJALKO IN ODLIČNO VODNICO.

 

 

 

 

 

 

 

 

Naslednji predavatelj, Jean-Philippe Vaquier, ekonomist in antropolog, družboslovec, je študiral na Univerzi za znanosti in tehnologije de Lille, diplomiral iz sodobne filozofije v Parizu 1 Panthéon Sorbonne, z izkušnjami tudi v svetu, in sicer tržne strategije, saj je vodil projekte za krepitev turistične komunikacije in agrobiznisa v Italiji in Franciji. Z antropološkim pristopom k izdelku Jean-Philippe proučuje družbeni odnos, ki se vzpostavi z vsako gospodarsko stvarnostjo (blagovna znamka, podjetje, kraj porabe in nakupa, izdelek).

Jean-Philippe Vaquier, učitelj turističnega marketinga, je predstavil nekoliko drugačen koncept identitete, ki ga je povezal s knjigo francoskega pisatelja Fernanda Braudela z naslovom La Mediterranee (iz leta 1949). Ta knjiga govori o Mediteranski identiteti. Menil je da je koncept Maria Polia statičen, koncept, ki ga predstavlja knjiga, pa je dinamičen in temelji na izmenjavi mnenj in vključuje tudi vpliv interakcij. Jean-Philippe se med drugim ukvarja tudi z ustvarjanjem blagovnih znamk, zato uporablja tehniko, ki vsebuje dinamičen pristop.

Razlaga dinamične identitete je v knjigi razložena z zgodovinskimi, razvojnimi, podnebnimi, okoljskimi spremembami, ki se v nekem časovnem obdobju zgodijo in vplivajo tudi na spremembo identitete nekega območja, v knjigi npr. Mediterana. Prof. Vaquier je menil, da sta oba koncepta zelo pomembna, tako statični kot dinamični,  čeprav sta nasprotujoča. Vse pojave je potrebno proučevati v luči obeh.  

Okvirno pripoved o povezovanju med priseljenci je podal socialni delavec in predstavnik Karitasa v Rietiju, g. Said.

Ukvarja se s projektom, ki pomaga migrantom in prosilcem za azil. Predstavlja pa tudi islamsko skupnost v Rietiju. Govoril je o vključevanju in povezovanju, saj dela na Karitasu, hkrati pa tudi pri organizaciji, ki se imenuje Združeni Arabci. V tej organizaciji jih združujejo pozitivne človeške vrednote. Prosilcem za azil omogočijo možnost, da si najdejo zaposlitev in svoje mesto v družbi. Nudijo jim različne delavnice, karierne orientacije, svetovanje in jim pomagajo pri komunikaciji z javnimi zavodi. Njihov glavni namen je, da jim pomagajo pri vključevanju v družbo. V tem primeru govorimo o pozitivnem vključevanju, ki ga spodbujajo z ohranjanjem vrednot  izvorne dežele in jih povezujejo z vrednotami italijanske družbe. Različnosti ne razdvajajo, ampak je v tem vedno treba poiskati točko, ki nas povezuje.

O svoji izkušnji je pripovedoval tudi Nabil Velenciani, ki je predstavljal drugo generacijo priseljencev iz Maroka. Rojen je v Rietiju in je dokaz, da je možnost vključevanja in sodelovanja v Rietiju dobra, saj so ga starši naučili spoštovati različnost in lokalno kulturo. Sam proces vključevanja je v tem mestu olajšan tudi zaradi prilagojene administracije, saj so ljudje, ki tam delajo, s to tematiko dobro seznanjeni in svoje delo tudi zelo dobro opravljajo. Vse to je pripomoglo, da se Nabil počuti kot italijanski državljan.

O evropski  in nacionalni identiteti, lokalni identiteti in integraciji pa so za projekt Srce Evrope, HE-ART raziskovali tudi v okviru višjega inšitituta “Elena Principessa di Napoli” srednje šole v Rietiju.

Poslušali smo dijake, ki so predstavili svojo raziskavo, ki so jo naredili prav za pričujoče predavanje Srce Evrope, HE-ART. Dijak Pietro je uvodoma dejal, do so se osredotočili na to, kako dijaki srednje šole Elena Principessa di Napoli dojemajo svojo identiteto in kaj si o tej temi mislijo – v povezavi z evropsko identiteto.

DIJAKI SO ZA SRCE EU PRIPRAVILI RAZISKAVO O IDENTITETI.

Sošolka Valentine je nadaljevala: »Ko smo se spraševali, kaj opredeljuje našo identiteto kot prebivalce mesta Rieti, smo se najprej navezali na šport. Lokalni športniki dosegajo zelo dobre rezultate in na njih smo zelo ponosni, nas povezujejo. V okviru raziskave nas je zanimalo tudi, ali dijaki čutijo pripadnost mestu. Izkazalo se je, da se je kar 35% dijakov opredelilo kot ne ravno povezanih z mestom. Mislimo, da bi znal biti eden od razlogov za takšno stanje težava z mestnim javnim prevozom. Mesto Rieti svojim prebivalcem ponuja veliko možnosti, aktivnosti, vendar pa je le malo namenjenih mladim.

Javni prevoz se zdi zelo zastarel. Mladi imamo na voljo le dve liniji v celem dnevu, enega zjutraj in drugega zvečer. To nam otežuje, da bi se lahko v prostem času več družili s sošolci, prijatelji npr. v središču mesta. Da bi se delež mladih, ki čutijo pripadnost mestu povečal, predlagamo, da se po zgledu okoliških občin organizirajo mladinski centri. Mladi v Rietiju nimamo prostora, kjer bi se lahko zbirali, organizirali skupinska učenja, imeli prostor, da bi se družili. Mislimo tudi, da bi mladinski centri, ki bi jih lahko financirala Evropska unija, pripomogli k znižanju deleža dijakov, ki ne čutijo identitete Evropske unije. Izsledek raziskave je namreč pokazal, da se kar 40% dijakov ne čuti za Evropejce. Italija pa je bila ena od držav-ustanoviteljic! Evropska unija med drugim spodbuja tudi ideje, kot so svoboda odločanja, demokracija, sprejemanje, raznolikost, strpnost, enakost itn.; vrednote, za katerimi stremimo tudi mi in jih morali spodbujati, deliti in uresničevati.«

Besedo je prevzela Karla, ki nam je predstavila še intervjuje, ki so jih naredili v razredu:

Spraševali smo se ali se sošolci v razredu počutijo sprejeti. V šoli imamo kar nekaj sošolcev, ki so priseljeni iz drugih držav. Vprašali smo jih, ali se v razredu počutijo dobro in ali so sprejeti. Odgovorili so nam, da se načeloma počutijo zelo dobro, sprejeto, mislijo pa, da je v družbi še vedno prisoten strah pred različnostjo, pred tujci. Mislimo, da bi lahko takšno mišljenje in strah pred tujci zmanjšali z organizacijo predavanj, v katerih bi predstavljali različne kulture, predvsem pa države naših manjšin. Lahko bi organizirali tudi npr. kuharske tečaje, pri katerih bi spoznavali gastronomske posebnosti teh držav. Kar se tiče pripadnosti evropski identiteti pa predlagamo organizacijo predavanj, med katerimi bi mladi spoznali evropske projekte, ki so namenjeni mladim. Velik del dijakov namreč ne pozna vseh možnosti, ki jim jih EU omogoča. 

Karla je nadaljevala s predvajanjem krajših posnetkov posameznih intervjujev. Slišali smo, da nekateri svoje prihodnosti ne vidijo znotraj meja Italije in želijo živeti in delati v tujini, saj jim Evropska unija omogoča potovanje, selitev in pridobitev zaposlitve v katerikoli evropski državi, hkrati pa za to ni potrebna pridobitev delovnega vizuma ali podobnega dokumenta in to spodbuja njihovo pripadnost EU. Dijaki čutijo pripadnost mestu Rieti in so hvaležni za vse pravice in možnosti, ki jih občina omogoča, kot so npr. volitve. Dijaki se smatrajo za Italijane, razen priseljencev, ki čutijo večjo pripadnost kulturi svojih staršev kot italijanski.

Izpostavljena je bila tudi dijakinja, katere mama je Italijanka, oče pa Anglež. Ona čuti pripadnost obema kulturama in se identificira s kulturo obeh narodov. Živeti znotraj v Evropske Unije za dijake pomeni, da živijo znotraj velike skupnosti, ki jo sestavljajo različni narodi, z različnimi jeziki, navadami, tradicijo in kulturo. Biti Italijan pa znotraj EU pomeni, da si Evropejec, lahko svobodno potuješ po Evropi in imaš možnost spoznavanja drugih jezikov in kultur.

Za konec je nekaj besed za zaključek dodala še mentorica dijakov. V šoli bi se morali res več pogovarjati o Evropski skupnosti, raziskovati, izkusiti. Smiselno bi bilo, da bi se s projektom Srce Evrope, HE-ART povezali tudi z drugimi šolami ali drugimi ustanovami z namenom, da bi se povezovali in utrjevali zavdanje identitete Evropske skupnosti.

Polni vtisov smo se odpravili na italijansko večerjo kot navadno s testeninami v najrazličnejših oblikah in okusih ter polni vtisov – večer zaključili v prijetnem druženju.

NEDELJA, 14 .4 2019

Naši prizadevni gostiteljski partnerji so po zajtrku organizirali prevoz na trgu Cavour, od koder smo se odpeljali na voden ogled frančiškanskega svetišča Fonte Colombo in Svetišča Greccio. Sv. Frančišek Asiški je tesno povezan z mestom Rieti.

FRANČIŠKANSKO SVETIŠČE FONTE COLOMBO.

SREDIŠČE, OZ. POPEK ITALIJE.

 

 

 

 

 

 

 

VODNICA NAM JE PRIPOVEDOVALA GANLJIVE ZGODBE O REVŠČINI, ODREKANJU IN BOLEZNI FRANČIŠKA ASIŠKEGA.

VRT FRANČIŠKANSKEGA SVETIŠČA FONTE COLOMBO. 

 

 

 

ZGODBE FONTE COLOMBA.

Frančišek Asiški se je rodil leta 1181/1182 v mestu Assisi, v Umbriji v srednji Italiji. Njegov oče Pietro Bernardone je bil premožen trgovec z blagom. Mati Pica Bourlement je bila doma iz Provanse v Franciji. Frančišek je okrog sebe je rad zbiral fantovsko družbo in razmetaval očetovo bogastvo. Zaradi tega je bil med vrstniki zelo priljubljen.

Zelo si je želel postati vitez. Viteško čast in slavo si je hotel pridobiti z junaštvi v vojnah, ki jih takrat ni manjkalo. Pri dvajsetih letih je odšel v vojno med Assisijem in Perugio, vendar so ga zajeli in je bil eno leto v ujetništvu. Po vrnitvi domov je kmalu resno zbolel, vendar se je kasneje udeležil tudi vojne v Apuliji, v južni Italiji.

Na poti je imel skrivnostne sanje, ki so spremenile njegovo mišljenje in življenje. Poromal je v Rim, ves se je posvetil molitvi in premišljevanju o božji prisotnosti, o človekovi popolni svobodi, o prostosti v Bogu. Spoznal je, da je pot do tega življenje po evangeliju, zato se je zavzel za dosledno izpolnjevanje evangelija. Njegovo življenje se je zelo spremenilo. Pomagal je ubožnim in bolnim, njegov oče se je kmalu zbal za svoje bogastvo, ker ga je Frančišek tako razdajal, zato je zahteval, da se je moral Frančišek javno odpovedati dediščini. Frančišek je to storil in od takrat preživel življenje v revščini in z dobrimi deli. Ustanovil je frančiškanski red, ki je spodbujal k pokori in medsebojni ljubezni. Njegove preproste, iskrene in prisrčne besede so ljudem šle do srca. Imel je srce polno ljubezni, zato je znal vse pomiriti in ohrabriti. Po svoji smrti je bil razglašen za svetnika.

Svetišče Fonte Colombo se nahaja na griču, v čudovitem naravnem okolju. Prvotno latinsko ime »Fons Colombarum« je bilo, po nekaterih virih, kot ga je podal Frančišek, ki je videl, da se skupina golobov navadno ustavi in pijejo na izviru. Znotraj svetišča je kapela Santa Maria. Tu je sveti Frančišek zapustil znamenje, ki ga je zapustil na številnih krajih, ki jih je obiskal – namreč slavni frančiškan Tau. Odkrili so ga med restavratorskimi deli.

Fonte Colombo je tam, kjer se je Sveti Frančišek med leti 1222 in 1223 postil v meditaciji 40 dni, da bi napisal svoje tretje in zadnje pravilo – Regula Bullata , ki ga je Cerkev priznala kot verodostojno. Prišel je sem tri leta pred smrtjo, ko je že zaključil svojo notranjo potovalno izkušnjo. Zaradi težav z očmi je leta 1225 ali na začetku leta 1226 tu pretrpel zelo boleče operacije. Po ogledu svetišča Fonte Colombo smo se z avtobusom odpravili do svetišča Greccio.

ČUDOVITI KOTIČKI GRECCIA.

GRECCIO, FRANČIIŠKANSKO SVETIŠČE

V GRECCIU SO ŽIVELI V REVŠČINI, PREMIŠLJEVANJU IN Z DOBRIMI DELI.

HRIBI, PREPADI IN ČUDOVITE UMETNINE, KI SO ZGOVORNE ZA VSAKOGAR; UMETNOST POVEZUJE.

OKOLI SVETIŠČA SO SAMI STRMI PREHODI

 

 

 

 

 

 

 

 

GRECCIO IN FRANČIŠEK ASIŠKI.

 

GRECCIO, PREPROSTOST IN LEPOTA.

 

 

 

 

 

S tem v skalo vzidanim svetiščem so povezane številne zgodbe o delu in življenju Frančiška Asiškega. To so zgodbe o njegovi skromnosti, revščini, ki ga je osrečevala, o tem, da je bil najsrečnejši, ko je spal na kamnu …

SV. FRANČIŠEK JE SPAL NA KAMNU.

Ena od številnih lepih zgodb pa je ta, da je za božični praznik leta 1223 v votlini samotnega kraja Greccio med polnočnico pripravil žive jaslice. Od takrat imamo navado, da po cerkvah in po domovih v božičnem času postavljamo jaslice. Za praznik povišanja svetega križa, 14. septembra 1224, je Frančišek dobil na rokah, nogah in prsih znamenja Kristusovih ran, ki jih je nosil do smrti. Dve leti pozneje je nevarno zbolel in na bolniški postelji zložil pesem, ki je v književnosti znana kot Sončna pesem ali Hvalnica stvarstva. Umrl je leta 1226, star komaj 44 let.

Čudovita kulturna dediščina, prežeta z umetnostjo v besedi, slikah in naravnih lepotah, nam je poglobila razumevanje partnerskega mesta Rieti. S srčno hvaležnostjo gostiteljem smo se odpravili na kosilo.

Kosilu sta sledila kratka evalvacija 6. dogodka in kratek pregled dela, ki nas še čaka in ki ga je potrebno do konca projektnega obdobja še opraviti.

Predstavnika vodilnih partnerjev, Anka Kolenc in Lovro Lah sta udeležence v zadnjem obdobju projekta prosila predvsem tega, da bodo odzivni in da se bodo nalog, ki še niso opravljene, čimprej lotili. Ponovno smo si ponovili, da bomo častno obljubo o trajnem in trajnostnem sodelovanju držali in projekt Srce Evrope, HE-ART, ves čas nadgrajevali. Obljubo so podkrepili čarovnija prijateljstva in sodelovanja ter številni srčni objemi, ki so zagotavljali, da bo Srce Evrope utripalo tudi za bodoče rodove in jim s kulturnim turizmom zagotavljalo spoznavanje, sočutje, sprejemanje,  mir, prijateljstvo in sodelovanje.

PRED HOTELOM 4 LETNI ČASI.